Omemba: Francesco Borchi

»Z Igorjem po svetu odkrivala svet.«

»Vsi veselo pojemo z Romano!«

»Pravljice po telefonu Giannija Rodarija.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta.«

»Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz.«

»Film, ki prepleta duhovitost in igrivost, vse v imenu osrednjega cilja – ljubezni.«

»Občutki so super, še posebej, ker z ekipo nismo prišli z nobeno željo po uspehu.«

»Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega.«

»Kar je tudi lahko metafora za današnjo Evropo, ki je na površju idilična in urejena, pod površjem pa se dogaja marsikaj grozljivega.«

»Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo.«

»Zanimala me je moč časa, da zmelje ljudi, da iz njih naredi najbolj grozljive različice njih samih.«

»Gotovo ni naključje, da oba protagonista živita v Sloveniji, a nista Slovenca.«

»Teh dogodkov je bilo več. Če si pozoren nanje, ves čas opažaš novice o tragičnih smrtih; ljudje se utapljajo, zadušijo …«

»Upam, da smo ustvarili nekaj malo drugačnega od tega, kar se v našem prostoru pričakuje.«